Infekciozna anemija kopitarjev (IAK, EIA, Močvirska mrzlica) ali kužna malokrvnost konj je virusna bolezen kopitarjev. Za infekcijo so dovzetni predvsem konji, poniji, osli in mule. Pogosteje se bolezen pojavlja pri kopitarjih, ki so stalno zunaj.

Bolezen je pogosta na močvirnatih področjih, ob rekah ter v bližini gozdov, kjer je veliko komarjev, ki so glavni prenašalci. Pojavlja se predvsem poleti in jeseni.
Virus se ponavadi prenaša mehanično, najpogosteje s piki krvosesnih insektov, kot so komarji, obadi in hlevske muhe. V obadu preživi le kratek čas, od 15 do 30 minut, zato se navadno bolezen širi med konji, ki so nastanjeni blizu eden drugega. Prenaša se lahko tudi s kontaminirano krvjo, instrumenti in iglami. Pri brejih kobilah se lahko prenese na plod.

IAK se pojavlja v več oblikah:

Najpogostejši obliki sta akutna in kronična. Inkubacijska doba je različna, traja od 1-100 dni.

Pri akutni obliki se pojavi povišana telesna temperatura, neješčnost, brezvoljnost, utrujenost, kolike, pojavljajo se edemi po trebuhu, prepuciju in na nižjih delih okončin. Konji se pri hoji zapletajo in jih zanaša. Breje kobile lahko abortirajo. Žival lahko pogine v 2- 35 dneh ali pa bolezen preide v kronično ali latentno (skrito) obliko.

Pri kronični so značilna ponavljajoča se stanja povišane telesne temperature, slabokrvnost, krvavitve, hitra izguba telesne teže in otekline spodnjih delov telesa (trebuh, noge,…), hitro utrujanje in potenje, oslabelost zadnjega dela telesa. Kronična oblika lahko traja več mesecev ali celo let.

Pri latentni obliki se okužba lahko kaže tudi samo s pozitivno reakcijo v serološkem testu, znakov bolezni ni, takšni konji pa ves čas izločajo virus.

Zdravljenja ni, prav tako ne obstaja zaščitno cepljenje živali. Bolezen ni nevarna za človeka. V skladu s sklepi DSNB (državno središče za nadzor bolezni) je treba vse pozitivne kopitarje izločiti v zakol ali evtanazirati.

Preventiva

V skladu z 8. členom Pravilnika o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje kužne malokrvnosti konj morajo biti vsi kopitarji, ki se odpremljajo na trg, sejme, razstave, tekmovanja ali druga zbiranja živali ter ob spremembi lastništva, enkrat na leto serološko pregledani na IAK. Rezultat mora biti vpisan v identifikacijski dokument kopitarja (ID).

Ta pregled ni potreben za kopitarje, ki se odpremljajo v zakol. 

Veterinarska uprava Slovenije vsem rejcem kopitarjev svetuje, da upoštevajo določila tega člena in dajo svoje živali testirati na IAK. Po predhodnem dogovoru z veterinarjem se konjem odvzame kri, ki se pošlje v laboratorij Veterinarske fakultete v Ljubljani. Rezultati so znani v roku približno 1 tedna. Priporočljivo je odvzeti kri vsem konjem v enem hlevu oz. v eni reji.

Pri preventivi je pomembno tudi zatiranje krvosesih prenašalcev, predvsem na močvirnatih območjih, oziroma zaščita konj z raznimi pripravki.

Paziti je potrebno pri ravnanju s konji, da ne prenašamo bolezni s krvjo.

Jožica Colarič vet.teh., Kristina Nečemer dr.vet.med.